Tokrat smo zasliševali Štajerca, ki se je za nekaj časa preselil na Gorenjsko. Branilec David Planko nas je spustil v svoje življenje še izven ledu.

 

David, pojdiva najprej čisto na začetek. Hokejske drsalke si obul dokaj pozno. Koliko let si štel takrat?

“Ja res je, s hokejem sem pričel pri devetih letih. Dokaj pozno, glede na to, da so moji vrstniki takrat drsali že 4 ali 5 let. Vendar sem s trmo in trdnim delom kmalu nadoknadil izgubljeno.”

Si pa Celjan. Celje je mesto rokometa. Kako to, da si se odločil za hokej? Večji adrenalin morda?

“Spomnim se, da sem nekega dne s starši obiskal trening in tekmo hokejistov Celja. Ker mi je bila igra zanimiva, sem se odločil, da se v tem športu preizkusim tudi sam. Od takrat naprej je hokej zame šport številka ena.”

Po koncu tvoje mladinske poti si zaigral za člansko ekipo Celja, potem oblekel zeleni dres, zdaj je tvoja barva rdeča. Kako se počutiš v njej?

“Počutim se naravnost odlično! V prejšnjih sezonah v Ljubljani smo vsi preživljali težke čase, tukaj na Jesenicah pa je zgodba popolnoma drugačna. Od prvega dne, ko sem vstopil v Podmežaklo, so stvari urejene. Nam igralcem ni potrebno skrbeti glede opreme, plača je redna, odnosi in vzdušje v garderobi pa so zato odlični. Odkar sem na Jesenicah se sploh prvič v življenju počutim kot profesionalni hokejist.”

Kaj počneš. ko ni treningov in tekem? Kakšen je tvoj dan brez hokeja?

“Mislim, da sploh ni dneva popolnoma brez hokeja. Če ni treninga ali tekme, pa se o hokeju vsaj pogovarjamo (smeh). Drugače pa vsak prost trenutek izkoristim za druženje s soigralci ali pa za obisk fitnesa. Kot vsak športnik, ki vsak dan naporno trenira, pa si rad privoščim tudi spanec (smeh).”

Katera je tvoja ena in ista navada v garderobi, ko greš na led in ko prideš z njega?

“Na vsak trening rad pridem prvi. Tega se držim že od nekdaj. Drugače pa niti nimam kakšne posebne navade ali pa rituala.”

Kako sprejemaš poraze in kako zmage?

Vsak poraz zelo težko sprejmem. Nasploh sem zelo tekmovalen človek in nerad izgubljam. Mislim pa, da se je iz vsakega poraza možno nekaj naučiti. V vsakem porazu je potrebno videti tudi nekaj pozitivnega. Zmage pa tako ali tako ni težko sprejemati (smeh).”

Hokej terja tudi žrtve. Izgubil si zobe. Kdaj? Kdo ti jih je dolžan?

“Ja hokej je kar trd šport. Prvič sem jih izgubil na enem izmed treningov, drugič pa na tekmi v Ljubljani proti ekipi KAC. Spomnim se, da je branilec KAC-a zelo močno ustrelil proti golu, nekdo pa je plošček preusmeril naravnost vame. Bila je zelo boleča izkušnja.”

Če ti hokej ne bi več odgovarjal, kater drugi šport bi izbral?

“V bistvu se ne vidim v nobenem drugem športu. Hokej mi je dal veliko, naučil sem se, da s trdim delom lahko dosežeš vse, kar si zadaš.”

Če bi pripravljal romantičen večer za dekle, kaj bi ji pripravil? Bi znal skuhati sam?

(Smeh) “Verjetno bi ji pripravil makarone s tuno. To pa je tudi presežek mojih kuharskih sposobnosti (smeh). Drugače pa ni romantičnega večera brez sveč in dobre glasbe.”

Ko sva ravno pri hrani, si sladkosned ali imaš raje slane stvari? Kaj najbolj razveseli tvoje brbončice?

“Zagotovo sem bolj sladkosned. Zelo težko se uprem dobri čokoladi.”

Kdo je tvoj zaupnik? Kam se zatečeš po nasvet, ko se stvari ne odvijajo po željah in komu najprej sporočiš, da ti je nekaj uspelo kot si si želel?

“Zagotovo sta to moja starša. Sta moja največja navijača. Tudi v letošnji sezoni se na skoraj vsako domačo tekmo pripeljeta iz Celja. Ko sem preživljal težke trenutke, sta mi stala ob strani in me podpirala.”

Pa greva nazaj na hokej. Si se kdaj želel preizkusiti v tujini in kako to, da na tuje nikdar nisi odšel?

“Ja seveda, kot vsak hokejist se tudi jaz želim nekoč preizkusiti v tujini. Nekaj ponudb sem že imel, vendar pa me nobena še ni prepričala. Ne bom pa imel nič proti, če ostanem še kar nekaj časa na Jesenicah.”

Katera pa je tvoja največja želja v hokejski karieri?

“Moja velika želja je nekoč zaigrati za člansko reprezentanco in pa mogoče igrati v eni izmed najboljših evropskih lig. Oba cilja sta dosegljiva, vendar pa bo potrebnega še kar veliko dela.”

 

David, hvala in srečno na ledu in izven njega!

Avtor: Tanja Fleišer