Gaber Glavič se je hokeju zavezal za vse življenje. Velik del svoje igralske kariere je preživel v rdečem jeseniškem dresu. Štirikrat se je veselil naslova državnega prvaka, svoj pečat pa je pustil tudi v reprezentanci. Po končani hokejski karieri drsalk ni obesil na klin, le vratarsko je zamenjala trenerska oprema. Že kar nekaj let svoje znanje prenaša na mlade. Čeprav tega ne poudarja, pa njegovo delo izkazuje moto – na mladih svet stoji. Mlademu rodu jeseniških hokejistov zaupa in jim daje priložnost. V kratkem pogovoru z njim smo se dotaknili njegovega načina treniranja in še kakšne od aktualnih tem.

Gaber, sezona se je začela zares. Začetek je bi grenko sladek. Najprej ste osvojili Pokal Slovenije, zgubili prvo tekmo v Alpski hokejsli ligi, nato pa to popravili z naslednjo tekmo in domov prinesli zmago. Je pa to šele začetek in ti si letos na novo prevzel prenovljeno ekipo. Kako ti zdaj gledaš na svojo ekipo, ko ste se dodobra spoznali?

” Res, da smo se dodobra spoznali, ampak moram poudariti, da še vedno poteka proces navajanja na moj način razmišljanja in na moj način videnja hokejske igre. Nismo še prišli do tistega nivoja, kjer bi jaz lahko rekel, da igramo kot si želim. Pa tudi včasih, če ne zmagaš in igraš po nekem pravem konceptu, je še vedno veliko lažje sprejeti poraz, kot pa če ne igraš kot je treba in si poražen. Za zadnjo tekmo v gosteh smo se zelo dobro pripravili in smo zmagali. Istočasno pa povem, da še vedno ni tako kot si jaz želim.”

Kakšen pa je tvoj način treniranja? Kako držiš fante v tempu? Imaš motivacijske govore in kje iščeš tematiko za to?

“Sigurno je naloga trenerja, da ima pred tekmo motivacijski govor. Odvisno kakšna je tekma, ampak vsekakor pa je motivacijski govor ena izmed nalog trenerja.”

Ko si bil ti še na ledu, si imel v ekipi tudi najpomembnejšo mesto vratarja. Ti te izkušnje kaj pomagajo pri zdajšnjem trenerskem delu?

“Ja sigurno, drugače ne bi bil trener. Za seboj imam dolgo igralsko kariero, kjer sem spoznal vse nivoje hokeja, tako, da sem posrkal veliko znanja in izkušenj, ampak to ni dovolj. Vsak dan se je treba zanimati za hokej, predvsem zato ker se hokej spreminja iz leta v leto, oz. iz meseca v mesec. Potrebno je spremljati v katero smer gre in to je ena izmed stvari – pa če se naslonim na prejšnja vprašanja – poskušamo igrati čim bolj moderen hokej in prav tukaj je to navajanje igralcev na moje razmišljanje.”

Kako bi sebe opisal kot trenerja? Kakšni so tvoji plusi, minusi?

“To oceno bi najraje prepustil ostalim igralcem in vpletenim v šport. Jaz poizkušam v hokej dati vse kar imam, v vlogi trenerja moraš biti 24 ur na dan in nemoreš si privoščiti, da ne bi vsaj malo razmišljal kako boš treniral, kakšne vaje boš v trening vključil naslednji dan in zakaj jih boš vključil.”

Vsak od nas ima kdaj slab in dober dan. Se to tebi pozna na treningu?

“Najbolj pomembna stvar je sigurno energija. Če prideš prazen, potem fantje to čutijo. Energija se čuti na ledu in v garderobi. Takšnih dni, ko si z energijo prazen si je treba čim manj privoščiti, oz. za čas treninga iztisnit vse iz sebe in to prenesti na fante.“

Ob začetku letošnje sezone se je marsikaj spremenilo, od prenovljene ekipe, novega trenerja, novega načina dela in to je pustilo tudi sledi med navijači. Njihova mnenja so različna, med njimi veliko negativnih. Kako pa se tebe dotakne negativizem?

“To so pa izkušnje iz kariere. Enostavno povedano, zelo malo. Vem kaj se dogaja zunaj in v končni fazi mi to zelo pomaga pri delu. S katerimkoli izkušenim trenerjem sem se pogovarjal, je to edina pot. Naj še enkrat javno povem, nimam facebooka, nimam twiterja, nobenih socialnih omrežij. Ne berem forumov, redko preberem časopis in vse to prav iz razloga, ker je danes v medijih in na forumih napisanih preveč negativnih stvari.”

Kaj ti sporočaš nejevernim Tomažem?

“Vedno so bili in vedno bodo. V športu, v poslu, povsod. Tudi njihova razmišljanja moramo spoštovati, dejansko pa govori samo igra na ledu in na koncu rezultat. To je edini način, na katerega lahko mi kot ekipa na vse kritike odgovorimo, nejeverni pa se bodo samo s tem prepričali, če je to dovolj ali ne.”

Ko sva pri igri na ledu, za konec še kakšna beseda o ciljih. Kaj je zate v tej sezoni najbolj pomembno, kje so prioritete?

“Kratkoročni cilj je sigurno, da čim prej pridemo na igro, ki si jo želim, tihi cilj pa je končnica v AHL. Kaj več pa si zaenkrat še ne bi upal napovedat. Mogoče nekje na sredini sezone, ko bomo igrali z vsako ekipo vsaj enkrat.”

Železarje boste na domačem ledu ponovno lahko spremljali že v soboto ob 18. uri, ko bo v dvorani Podmežakla odigrano 3. kolo lige AHL. K nam prihaja ekipa Red Bull Juniors Hockey.