Pisal se je 2. april 2012. To je bil dan zadnje tekme finala državnega prvenstva v hokeju na ledu in zadnja članska tekma v dvorani Podmežakla. Leto in pol kasneje se hokej vrača tja, kamor tudi sodi. Jesenice, vsaj tisti hokejski del našega železarskega mesta, že nestrpno čaka na vse tisto, kar tekme prinašajo – na navijaški vrvež, na srečanje starih hokejskih prijateljev, na nervozno prestopanje na stojišču, na ledene bitke in predvsem na zmage. Zmage!

Miha pričakuje težko tekmo in zmago
Miha pričakuje težko tekmo in zmago

V tem času se je spremenilo marsikaj. Tudi v hokeju. A nekatere stvari ostajajo stalnica, ostajajo na svojih mestih. Kar osem igralcev ekipe HK Acroni Jesenice, ki so tistega davnega aprila segli v roke nasprotniku, ne vedoč, da je to konec poti velike ekipe, polne trofej, bo imelo čast obrniti nov list v zgodovini jeseniškega hokeja. Kar osmerica je članov tudi te nove ekipe, ki počasi vrača hokej v rdeče srce. Med njimi je tudi Miha Brus, napadalec, ki sodi v krog bolj izkušenih hokejistov Team Jesenice. Leto in pol je dolga doba, obdobje v katerem se je zgodilo marsikaj, Seveda pa je na tako obdobje še posebej zanimiv pogled športnika. »Zanesljivo je bilo to težko obdobje za nas. Ostali smo brez pravega doma. Svoje zatočišče smo iskali po drugih dvoranah, dokler nismo dobili balona. Sicer je balon olajšal marsikaj, ampak še vedno to ni bilo isto, to ni bila naša Podmežakla. Pogrešali smo vse tisto, česar smo bili vajeni v naši dvorani. Naši navijači bi nas v Podmežakli zanesljivo vzpodbujali v večjem številu, kot so nas sicer. Ve pa se, da večje število navijačev dviguje vzdušje tekme, podžge igralce na ledu in vedno je lažje igrati pred bučno domačo publiko,« se je na minulo obdobje na hitro spomnil Miha Brus.

Za Jesenicami sta dve tekmi v prvenstvu INL. Za enkrat uspeha ni, ekipa še nima zmage, igralci pa verjamejo v domač uspeh. Kljub točkovni ničli in dnu lestvice, ekipa nekoliko nestrpno čaka novih tekem, predvsem jutrišnje domače. A preden je pogovor stekel v smeri napovedi prihodnosti, je bil čas pogledati tudi nekoliko nazaj. Miha se minulih srečanj spominja, kot tekem z napakami v obrambi in zamujenimi priložnostmi v napadu: »Moram priznati, da nisem pričakoval tako močnih ekip, kot se je prikazalo na teh dveh tekmah. Vedel sem, da ekipe igrajo na visokem nivoju, ampak da bo nivo tako visok sem vseeno nekoliko presenečen. Na tekmi v Meranu smo sicer hitro zadeli, ampak začetek vseeno ni bil najboljši. V nadaljevanju smo pričeli igrati veliko bolje, bili več pri strelu, vendar smo bili tudi neučinkoviti. Nasprotnik je izkoristil naše napake in tu je razlog porazu. Mi moramo delati predvsem na tem, da izkoristimo čim več naših priložnosti in da se izognemo čim več napakam v obrambi. Te so bile tudi nekako razlog obema porazoma, tako v Merano, kot tudi v Lustenauu.«

Doma je vse lažje, vse je na svojem mestu
Doma je vse lažje, vse je na svojem mestu

Ampak od preteklega tedna so se pogoji za delo jeseniškega članskega moštva močno spremenili. Obnovljena dvorana zagotavlja povsem drugačno udobje, redne treninge ob za trening ugodnih terminih, dodati je treba še prednost domače garderobe, pa še veliko tega je, kar dodaja tiste male stvari, ki dvigujejo kvaliteto. Podmežakla ni več postarana dama, ampak moderen športni objekt. Kako pa jo vidi Miha Brus? »Podmežakla je tista prava. Manj imamo težav s selitvami iz ene v drugo garderobo, ni voženj v neke druge dvorane. Čeprav je treba poudariti, da so na Bledu dobro skrbeli za nas, pa je domača dvorana vseeno domača. To smo takoj občutili in delujemo bolj sproščeno. Vse je veliko lažje. Precej lažje se pripravimo že na sam trening, ne izgubljamo časa s prevozi, termini treningov so stalno ob istem času in vse teče v ustaljenem ritmu. Vse je na svojem mestu in posvečamo se lahko le še delu. Zato sedaj dvigujemo svojo formo. Upam, da nam jo uspe dvigniti čim preje in da nam se delo obrestuje že jutri. Prepričan sem, da bomo odigrali bolje, kot na prvih dveh tekmah in da doma posežemo tudi po prvi zmagi,« je Miha optimist pred tretjim jeseniškim nastopom.

Nekaj težav ekipo povzroča tudi nepoznavanje nasprotnikov. Težje se je pripraviti na taktiko ekipe, ki stoji na nasprotni strani točke za začetni met. Tako ostaja le zanašanje na statistiko. In če o avstrijskih ekipah vseeno kroži nekaj koristnih informacij, je tega precej manj o italijanskih. »Gardene ne poznam. Še kot mlajši hokejist sem igral na nekem turnirju v Gardeni, ampak to nam za pripravo na tekmo nič ne pomaga. Mesto je sicer lepo, kako pa je z močjo njihove ekipe pa ne vem. Znano je le to, kar je moč prebrati na spletu. In iz tega prihajamo do zaključkov. Gardena je do sedaj igrala proti Feldkirchu in Lustenauu in v obeh srečanjih igrala neodločeno po rednem delu. Zato sem prepričan, da so zelo močna ekipa. Njihovo moč primerjamo z močjo ekip, s katerimi smo že odigrali srečanji, tako da vemo, da nam ne bo lahko,« je okvirno moč sobotnega nasprotnika ocenil jeseniški napadalec.

Še trenerjeve besede

Gorazd Rekelj v tem vikendu še ne bo mogel računati na pomoč poškodovanih napadalcev Petra Bizalja in Nika Lahajnarja. V ekipi ne bo tudi Tomija Hafnerja, navijačem pa se bo prvič predstavil napadalec David Sefič. Od kar treningi potekajo v domači dvorani poudarja, da izgovorov ni več in da je potrebno posegati po zmagah.

Vse je nared za jutrišnji dvoboj. Upati je, da je leto in pol odsotnosti povzočilo hokejsko sestradanost in da bodo ljubitelji hokeja primerno napolnili Podmežaklo. Srečanje se prične ob 18.00. Vse je nared, ali kot piše na tekočem tekstu na semaforju: “Ajga (pravilno bi bilo sicer ejga) spet smo tlele!”