Je obetaven, vedno nasmejan, osvajal tudi ameriški led. Kljub svoji mladosti ima v žepu že kar nekaj dosežkov. Je mladenič, ki brani vrata Jesenic. To je Mark Vlahovič.

Mark, si otrok Slavije, ampak te je kar kmalu odneslo v Salzburg. Kaj vse si doživel v Salzburgu?
“Salzburg je bil zame izjemna izkušnja. Tja sem odšel s 15. leti, kar je bilo zelo težko za moje starše, a zame je to pomenilo uresničitev sanj, saj sem si že nekaj let želel oditi v tujino. Salzburg me je naučil veliko stvari, ki mi bodo ostale še celo življenje in vedno bom cenil vse, kar sem dobil v času, ko sem igral za Red Bull Salzburg.”

Zadnja mladinska sezona pa te je peljala na drugo stran Atlantika. Kakšno je razumevanje hokeja v Severni Ameriki? Kako si ga ti razumel, je drugačen od našega?
“V Ameriki je hokej malce drugačen kot pri nas. Tam je veliko več pretepanja in veliko emocij. To mi nikoli ni bilo všeč, ker sem bil vedno navajen Evropskega hokeja. Je pa bila Amerika prav tako neka posebna izkušnja.”

Kaj ti je bilo tam všeč in česa ne boš pogrešal?
“Najbolj mi je bilo všeč to, da smo igrali res veliko število tekem. Veliko smo potovali, videl pa sem tudi kar velik del Amerike. Edina stvar, katero ne pogrešam, je hrana. Tam je vsa hrana toliko predelana, da izgleda “fejk” (smeh).”

Bil si res daleč od doma, koga si najbolj pogrešal?
“Res je, bil sem daleč od doma. Bilo je težko, ker sem vedel, da ne bo obiskov od družine ter punce. Na srečo sem lahko z vsemi vsak dan komuniciral preko FaceTima. Malce smo se lovili z urami, kajti bil sem celih 9 ur za njimi. Najbolj sem seveda pogrešal vse moje Vlahce ter mojo čudovito punco Tino.”

Prva članska sezona pa te je pripeljala na Jesenice. Tik pred začetkom sezone si dejal, da komaj čakaš, da oblečeš rdeč dres. Ti je udobno v njem?
“Moja prva članska sezona je nekaj posebnega. Fantje so me lepo sprejeli medse in tukaj imam pravo priložnost za napredovanje. Na začetku sezone sem vedel, da bo zame nekaj posebnega, ko bom oblekel rdeči dres, in tako je tudi bilo. Vsakič z veseljem oblečem dres in ponosno predstavljam Jesenice.”

 

Vratarji ste svoj svet v hokeju. Stati pred mrežo in loviti projektile, ki gredo tudi več kot 200 km/h, izstreljeni pa so z razdalje vsega nekaj metrov, to ni mačji kašelj.  Moraš biti nekako drugačen. Bolj “desc”ali bolj nor?
“Nikoli nisem razmišljal, da moraš biti “norc” da braniš izjemno hitre pake ampak nekako mi je bilo to vedno všeč, želel sem branit tisti majhen, hiter pak. Vsekakor moraš imeti željo biti vratar, velikokrat pa pomaga če si zraven še malce nor (smeh).”

In zakaj si se odločil ravno za vratarja?
“Niti ne vem, oziroma se ne spomnim. Že od nekdaj sem si želel stati v golu.”

Kadarkoli te vidim, si nasmejan. Si dejansko fant vesele narave?
“Ja, res je, sem bolj vesele narave. To pa zato, ker vem, da je življenje kratko in da ga moramo uživat maksimalno. Imam tudi svojo življensko filozofijo in ta je: Treba je biti pozitiven ne glede na vse, pomembno je biti velik človek ter pomagati ostalim in biti pošten.”

Če pogledam malo tvojo družino. Pri vas je doma glasba, si sin Mikija Vlahoviča. Ti pa si pristal v športu in to v ne ravno nežnem športu. Kako to, da tudi tebe ni odneslo v umetnost?
“Glasba me je spremljala res celo življenje, zato tudi sam znam igrati kitaro. Na očetovo srečo pa se nisem odločil pristati v glasbenih vodah, saj bi mu bil prevelika konkurenca (smeh). Jaz uživam v hokeju bolj kot v čemerkoli drugem. Z veseljem pa kdaj tudi zaigram na kitaro.”

Katera skladba skupine Victory pa ti je šla najbolj v ušesa?
“Vedno mi je bila všeč njihova pesem Poletne mačke.”

Skrbiš tudi za modni izgled. Kateri je tvoj naljubši kos oblačila in modni dodatek?
“Moj najljubši kos oblačila so čevlji, od modnih dodatkov pa so mi najbolj všeč ure.”

Večkrat si že letel. Imaš raje nebo, višino ali trdna tla pod nogami?
“Nekako mi je vseeno kako potujem, samo da srečno prispem na cilj (smeh).”

Koliko romantike je v tebi?
“Koliko romantike je v meni? To bi pa morali vprašati mojo punco (smeh). Ampak mislm, da sem malce romatičen tip človeka.”

 
 
Vsekakor pa mislim, da čutiš romantiko z ledom. Imaš kontra gard – loviš z desno in ne kot večina z levo. Kje je tukaj plus in kje minus?
“To, da lovim z desno se meni zdi prav nič posebnega. Imamo levičarje ter desničarje. Mislim, da razlike niti ni, je pa seveda odvisno od vsakega posameznika.”

Del treninga vratarja je tudi neke vrste žongliranje – mečeš recimo več žogic v steno. Kako ti gre to od rok? Bi lahko bil tudi žongler?
“Za ogrevanje in koordinacijo tudi žongliram. Mislim pa, da še nisem pripravljen delati v cirkusu. Raje imam vratarsko opremo, kot pa opremo za klovna (smeh).”

 
Ko si bil majhen – kako se je končal stavek….ko bom velik bom……?
“Ko bom velik, bom smetar (smeh). Ko sem bil star 4 leta (po maminih podatkih), sem izrazil željo, da bi bil smetar. To pa zato, ker se mi je tako “fajn” zdelo, kako smetarji (surfajo) stojijo zadaj, ko se peljejo.”

Kolikokrat se greš še pockrljat domov k mami na kosilo?
“K mojim staršem se pridem pocrkljat skoraj vsakič, ko imamo prost dan. Vedno je lepo biti doma!”

Imaš pa kar nekaj dosežkov, s katerimi se lahko pohvališ: pokalni zmagovalec, lani na mladinskem SP bron in priznanje za najboljšega vratarja na turnirju z najmanj prejetimi zadetki, svetovno prvenstvo leto pred tem najboljši posameznik ekipe, na prvenstvih U18 si osvojil bron in leto kasneje srebro. Kaj bo naslednje?
“Trenutno nimam še nikakršnih dolgoročnih ciljev. Edini cilj, ki ga imam, je napredovati v hokeju ter izpopolnit nekatere detajle v mojem branjenju.”

Tvoj največji hokejski cilj je?
“Moj največji hokejski cilj je igrati za člansko reprezentanco Slovenije in mogoče z igranjem hokeja preživljati mojo družino.”

Mark, hvala, ker si si vzel čas za klepet in seveda naj tvoja mreža čimvečkrat ostane prazna.