Philippe Paradis se je Železarjem pridružil pred približno mesecem dni. V tem obdobju je odigral 6 tekem in dosegel 8 točk (6 zadetkov, 2 asistenci). Gre za napadalca, ki je vajen igre na telo in je na ledu pripravljen storiti vse, da pomaga svojim soigralcem. Kljub njegovi robustnosti pa gre pravzaprav za prijetnega, a redkobesednega sogovornika.

Philippe, najprej se dotaknimo obdobja v sezoni 2009, ko si bil na naboru za ligo NHL s strani Caroline izbran kot 27. po vrsti. Se spomniš kako si se počutil takrat?

“Seveda, bila je neverjetna izkušnja. Pravzaprav sem si sploh težko predstavljal kako bo to izgledalo. Še bolj čarobno pa je bilo, ker so bili na izboru prisotni tudi moja družina in prijatelji. Vesel sem, da sem to lahko delil z njimi.”

V takratnem obdobju si si garderobo delil z nekaterimi hokejisti, ki danes veljajo za najboljše na svetu. Kdo je nate naredil najboljši vtis?

“Bilo jih je kar nekaj, najbolj pa me je navdušil Nikita Kucherov, ki danes igra za Tampo Bay in pri 25. letih velja za enega najboljših napadalcev na svetu. Mnogo ljudi niti ne ve, koliko odrekanja je potrebnega, da prideš v ligo NHL.”

Če v iskalnik vpišemo tvoje ime, nam ponudi kar nekaj posnetkov iz tvoje hokejske kariere, na katerih si udeležen v pretep. Je bila to tvoja vloga v ekipi ali si si na ta način poskušal priboriti mesto v NHL ekipi?

“Pravzaprav sem poizkušal narediti vse, da bi prišel na najvišji nivo hokeja. Če je ekipa potrebovala nekoga, da zaščiti tiste najboljše igralce, potem sem to z veseljem storil. V Ameriki in Kanadi ima praktično vsaka ekipa nekoga, ki skrbi za red (smeh).”

Sezono 2016/2017 si izpustil v celoti. Nam lahko zaupaš razlog?

“Stvar je bila takšna, da sem se dogovarjal za pogodbo z ekipo iz lige AHL. A ker se nismo uspeli dogovoriti in je bilo že dokaj pozno v sezoni, sem se odločil, da si vzamem eno leto za počitek. V tem času sem tudi videl kako pogrešam hokej.”

Že kar nekaj tednov si v Sloveniji. Kako se počutiš tukaj?

“Mesto mi je zelo všeč, je zelo podobno mestu, kjer sem odraščal. Všeč mi je narava, nisem človek, ki je navajen živeti nekje v središču mesta, obdan z betonom. Najbolj pa so me navdušili ljudje. So zelo odprti in prijazni, poleg tega pa vsi govorijo angleško. Zaenkrat je vse odlično.”

Letošnja sezona je tvoja prva v Evropi. Drug kontinent, novo tekmovanje. Kje je razlog za tvoj prihod na Jesenice?

“Jesenice so mi ponudile odlične pogoje za mojo vrnitev na ledene ploskve. Kot sem že omenil, sem zelo pogrešal igranje hokeja. Hokej je del mene, zaradi njega sem danes človek kakršen sem. V ekipi imam pomembno vlogo, v garderobi pa imamo nekaj dobrih, mladih hokejistov, katerim lahko s svojimi izkušnjami pomagam.”

Na svoji prvi tekmi, ki si jo zaigral v jeseniškem dresu si pred 3.000 navijači okusil največji slovenski hokejski derbi. Pred kolikšnim številom navijačev si že igral?

“Spominjam se tekme, ki sem jo odigral v Syracusu. Tam smo imeli priložnost igrati pred 28.000 navijači. Šlo pa je za tekmo na prostem. Moram pa reči, da navijači v Ameriki in Kanadi na tribunah niso tako glasni kot so bili tukaj. Obe tekmi sta bili lepa izkušnja.”

Kaj najbolj pogrešaš sedaj, ko si tako oddaljen od doma?

“Najbolj pogrešam svojo najljubšo serijo Entourage (smeh) in pa družino. Na ostalo se pa privajam (smeh). Moram pa reči, da imate pri vas zelo kvalitetno hrano. Ker smo hokejisti velikokrat od doma, je zelo pomembno, da se čimprej privadimo na novo okolje.”

Popoldneve imate hokejisti večinoma proste. Kaj najraje počneš, ko končaš s treningom?

“Mislim, da gremo po napornem treningu vsi najprej počivat (smeh). Drugače pa sem pred kratkim dobil tudi psička, tako da veliko časa preživim z njim. Se pa s fanti veliko družimo tudi v prostem času. Mislim, da je to zelo dobro za kemijo v moštvu.”

Za konec pa še nekaj besed za naše navijače?

“Vse navijače Jesenic vabim, da si ogledajo naše tekme. So zelo pomemben dejavnik pri naših zmagah. Če nas bodo spodbujali, bo tudi nam lažje.”