27 letni napadalec Sašo Rajsar ostaja zvest dresu Jesenic. Popularni Rajko je sprejel ponujeno mesto v ekipi, ki bo v novi sezoni delovala na profesionalni ravni. Sprejel je izziv in zahteve uprave Jesenic, s tem pa dokazal, da še naprej želi napredovati in uspeti v hokeju. Seveda, kdor Rajsarja pozna bolje ve, da to pri njem nikdar niti ni bilo vprašanje. V športu je vedno imel visoke cilje, visoke zahteve in tem sledi še naprej.

Sašo ima izkušnje tudi iz tujih moštev. Igral je na Danskem, po tistem, ko na Jesenicah zanj ni bilo več prostora, pa je najprej odšel na Hrvaško, k Medveščaku. Tako ima nekaj malega izkušenj tudi iz EBEL. Bolj pomembno je, da je pred tremi leti podprl prve projekte oživitve hokeja na Jesenicah, pomagal graditi ekipo in se boril za njen ugled, s tem pa tudi za ugled jeseniškega hokeja. Rad ima hokej, spoštuje rdeči dres in še naprej ostaja del jeseniške hokejske zgodbe. Lani prvi strelec Jesenic ima tudi v letošnji sezoni visoke načrte.

Temperamentni Sašo ostaja na Jesenicah
Temperamentni Sašo ostaja na Jesenicah (foto: Drago Cvetanovič)

Sašo Rajsar je vedno pustil svojevrsten pečat v ekipah, kjer je igral. Je borben in nepopustljiv skozi ves igralni čas, poleg tega pa je zelo temperamenten. Se na hitro ujezi in ravno tako hitro umiri. Sašo to v smehu tudi potrdi: »Moj temperament je del mene. Ne maram krivic, ne maram, če ni spoštovanja na ledu. To me ujezi in to povem na glas. Eden od mojih trenerjev, ime ne bom izdal, je celo rad videl, da sem se »znorel«, saj sem po tem igral bolje. To je tudi nekaj, iz česar jemljem energijo za tekme. Ko se tekma bliža h koncu, ko se že pozna utrujenost, me kakšna eksplozija jeze dvigne, nabije z energijo, to pa je lahko tudi odločilno ob koncih pomembnih tekem. Pred podpisom nove pogodbe sva imela pogovor tudi z Nikom Zupančičem, našim novim trenerjem. Poznava se dobro in tudi sam je omenil ta moj temperament. Sicer o Niku lahko rečem le vse najboljše. Je odličen trener, ima znanje, zaupa igralcem in jim daje take vloge, ki so jih sposobni izvršiti. Če je pripeljal precej zdesetkano reprezentanco nazaj v elito, potem res ne more biti zgolj povprečen. Je pravi trener z zaupanjem in to nam bo v sezoni prišlo zelo prav. Mogoče njegovo ime pripelje v klub še kakšnega dobrega domačega igralca, ki mogoče ne bo imel resne ali zanimive ponudbe. Poleg tega zna motivirati ekipo, motiv za nas pa bo tudi dejstvo, da vodi reprezentanco. Kdor bo nosilec igre Jesenic, bi lahko računal na mesto v reprezentanci.«

Predsednik Anže Pogačar je pred sezono izpostavil, da v ekipi računa na igralce, ki želijo stopiti korak naprej in še kaj doseči v hokeju. Sašo je že eden takih, dovolj mu je zbadanja z amaterji, želi si delati za višje cilje, bolj resno in bolj odločno. Služba v družinskem podjetju bo počakala, ponudba domačega kluba je bila preveč mamljiva. »Po končani sezoni je na moj naslov prišlo nekaj ponudb iz tujine. Na prvi pogled ugodna finančna ponudba se z nekaj preračunavanja hitro izkaže, da to vseeno ni. Po koncu sezone ne želim imeti minus na računu. Zato je bila jeseniška ponudba povsem korektna in zame sprejemljiva. Poznam vse razmere, poznam klub, cilje in načrte, publiko, odnos Jesenic do hokeja in vse to mi odgovarja. Poleg tega bomo igrali v odlični ligi, ki bo bolj zahtevna, kar je še en izziv več. S predsednikom Pogačarjem nisva imela ravno dolgega pogovora. Imava podobne ideje, želje in cilje in podpis na pogodbi je bil hitro dodan. Odgovarja mi tudi, da bo od sedaj naprej ekipa profesionalna. V teh letih smo se naposlušali o amaterizmu, čeprav smo znali delati velike probleme profesionalcem. Tega bo sedaj konec. Doma imamo restavracijo, kjer sem delal do sedaj. Ampak doma smo se pogovorili, podpirajo me v mojih ciljih, ko pa bo padla odločitev, da s hokejem končam, se bom vrnil v našo restavracijo,« je ob podaljšanju sodelovanja z Jesenicami povedal prvi strelec ekipe v pretekli sezoni.

Rajsar
Kot ‘amater’ je jezil nasprotnike, kot profesionalec bo delal to še bolj izrazito (foto: Drago Cvetanovič)

Sašo je v preteklosti velikokrat omenil, da si želi težkih tekem z ekipami, kot so ekipe z vrha INL. Teh ekip je bilo malo, sedaj pa prihaja AHL, liga kjer bo močnejših ekip veliko več. Tudi takih, ki bodo močnejše od Jesenic. Ampak to je za Rajsarja le motiv: »Postajamo profesionalna ekipa in nastopali bomo v profesionalni ligi. Vsega tega smo si ves čas želeli in to sedaj dejansko prihaja v Podmežaklo. Lahko rečem le hvala bogu. Nivo lige bo s tem veliko višji, naši nasprotniki bodo precej močnejši. Tekem, ki jih bomo zmagovali z deset in več zadetki razlike ob naši rezervirani igri ne bo več. Verjetno se bo zgodilo, da bomo še sami morali zelo garati, da ne bomo doživeli kakšen visok poraz. To je veliko bolje, lažje se je motivirati, lažje je ostati zbran skozi tekmo, igralci pa bomo imeli le eno skrb in to je hokej. Pričakujem, da bodo izidi večinoma zelo tesni. Gostovanja bodo oddaljena, še posebej tista v Italiji pa zelo težka, težja kot smo bili vajeni v INL. Kam se lahko uvrstimo je sedaj težko reči. Moči ekip noben ne pozna povsem natančno. Glede na to, da bo vse skupaj tesno, si lahko hitro v samem vrhu, ali pa nekje na sredini. Nasprotniki so finančno močnejši od nas, to pa ne pomeni, da so tudi kvalitetnejši. Rad bi nas videl nekje v vrhu lestvice, recimo med prvimi tremi ekipami. Končnico moramo doseči, tam pa se lahko zgodi marsikaj.«

Prve okrepitve Jesenic, ki so že v jeseniškem igralskem kadru, so mladi hokejisti. Izkušenj je nekaj manj, želje pa zelo veliko. Medtem Sašo prihaja v najboljša leta za hokejista, odigral je precej tekem na različnih nivojih, v ekipi Jesenic pa je bil v zadnjih sezonah vedno motor ekipe z veliko odgovornostjo tudi za končni izid. »Jesenice so vedno imele dobre igralce. Ampak starejši počasi zaključujejo, tisti najboljši pa so seveda na tujem. To pa nas ne sme skrbeti, prej nasprotno. Mladi, ki prihajajo, so motivirani, željni dokazovanja in napredovanja. Izzivov imajo kar precej, priložnosti ne bo manjkalo. Pri njih denar še ne igra velike vloge, saj si želijo prebiti višje v svetu hokeja. Znanje imajo, hitro so, hitro se učijo od starejših, tudi sami so polni idej. Še usmerimo jih v pravo smer in na koncu uživamo v skupnem uspehu,« o mladih soigralcih razmišlja Sašo Rajsar. Očitno je, da jim zaupa, kar je prav. Sam take podpore kot mlad hokejist na Jesenicah ni dobil in morda je ravno to tisto, kar mu daje motiv za naprej.

Nasmejani Sašo ostaja še naprej na Jesenicah (foto: Drago Cvetanovič)
Nasmejani Sašo ostaja še naprej na Jesenicah (foto: Drago Cvetanovič)

Sašo je na pogovor prišel s treninga. Počasi razmišlja tudi o svojem drugem delu dopusta, potem pa bo razmišljal le še o hokeju: »Treniram že od 1. maja. Že takrat sem bil prepričan, da bom hokej igral še naprej, čeprav se ni vedelo ravno kje in kako. Vmes sem šel na kratko na morje in to bom v kratkem storil še enkrat. Treniral po programu, vaje za kondicijo in moč bodo nadgradile še vaje za eksplozivnost in še kaj. Družbo mi dela Gašper Cerkovnik, trenirava pa na Bledu. To je del, ki ga sicer ne maramo ravno preveč, ampak je obvezen, če si želim v sezoni kaj doseči. Pripravljen bom dobro in komaj čakam 1. avgust, ko se bo ekipa zbrala v Podmežakli.«